Pri nas je treba vsaj dvakrat letno, torej jeseni in spomladi, organizirati omare. Ker imam tri otroke, se namreč v pol leta v vsaki omari naredi gneča – tako v njihovih omarah in predalih z garderobo (ki jo v pol leta običajno prerastejo) kot tudi v omarah v kuhinji, kjer rada zavržem vse tisto, čemur je že potekel rok in kar je v pol leta postalo sumljivega videza. Ker pa vsi vemo, da pospravljanje ni preveč prijetno, še zlasti ne za otroke (in organizacija omare je po njihovem mnenju pospravljanje,), smo pri nas sklenili zanimiv dogovor.omara Otroci pospravijo vse omare v kuhinji, saj so te zanje veliko bolj zanimive, jaz pa pospravim omare v njihovih sobah.

Dela se običajno lotim tako, da vsa oblačila zložim iz omar in nato tista, za katera menim, da so premajhna, pospravim oziroma prerazporedim od večjega otroka k manjšemu. Ker imajo otroci klasične garderobne omare, ki so značilne za večino otroških sob, je seveda težava v tem, da je v njih premalo polic. Prav zaradi tega sem že pred časom kupila viseče police iz tekstila, ki sem jih namestila v omare (takšne, ki jih obesiš v notranjost in dejansko spominjajo na viseče omarice za kampiranje). Prav tako sem na dno omar dala lične košarice, ki so namenjene shranjevanju nogavic, perila in modnih dodatkov (rutic, pasov, čepic). Tako otroških omar pravzaprav ni težko pospraviti in v nekaj urah imam vsa oblačila zložena »kot v vojski«.


Kaj pa otroci? Njihova organizacija traja malo dlje, saj je zlaganje in čiščenje pol delo, pol igra. Najprej morajo vso špecerijo zložiti iz omare in predalnika, ju očistiti, nato pa vse lepo zložiti nazaj. Pri tem preverijo, katera živila niso več uporabna in jih odstranijo. A takšno delo je seveda precej naporno in dolgotrajno. Zakaj? Ker si vzamejo čas, da pregledajo datum uporabnosti na vsakem zavojčku pecilnega praška. Ker morajo hitro pohrustati tisto čokolado in piškote, ki jim sicer grozi nevarnost, da se bodo kmalu pokvarili. In ker radi zlagajo konzerve glede na to, kaj je v njih: kompoti iz domačih vrst sadja na en kup, kompoti iz eksotičnega sadja na drugega, konzerve s stročnicami sem, konzerve z zelenjavo tja … Pravzaprav jih nekako kar razumem, da si za delo vzamejo cel dan, hkrati pa sem tudi vesela, da smo zamenjali pospravljanje omar. Zdi se mi namreč, da se pri organizaciji kuhinjske omare in predalnika tudi marsikaj naučijo. Starejša mlajšemu tako običajno razlagata, kaj je vloženo v slanico in kaj v kis, kaj je čičerika, kaj skuhamo iz belega fižola in kaj iz rjavega, kam jim običajno podtaknem grah, kaj so lanena semena in kaj sezamova …